sedim na gugalnici in opazujem male otroke ki se zaganjajo za žogo ter tekajo gor pa dol po zelenici...kje so ti časi, ko še nismo poznali laži, ko smo imel še čisto vest.....kje so časi ko nismo imeli težau v šoli, ljubezni, družini. kje so časi ko se ni tekmovalo za "popularnost" v družbi?
ni jih več....ni jih mogoče priklicat nazaj...življenje je ena sama vlka skrivalnica....

rada bi obrnla nou list ...ne gre, nimam dovolj poguma, nimam takega srca da bi koga s tem prizadela.....žrtvovala bom sebe, svojo srečo....mogoče se bom čez čas tepla po glavi....ampak življenje je igrca...v enem levelu izgubiš v drugem dobiš....

sem človek, en in edini, imam svoje želje, svoje cilje...vendar vse bolj dvomim v to da se mi bodo tiste najlepše sanje kda uresničle

ko začutiš da moraš izlit na papir

ja še sm živa če me je kdo slučajn pogrešu in se sprašvau kje sm....preprosto nimam cajta da bi se usedla za comp in odprla prau tole stran...če že sedim oziroma ležim pa compom.....prečekiram facebook ki je postau kr neki popularn:D al pa se menim po msnju...in sicr s samimi stalnimi govorci....mogoče me še kdaj kdo preseneti in klikne:D

pa da ne bom preveč palamudla...bom pršla k bistvu.......začutla sm da morem nekam napisat moje občutke...in sm se odločla da bo vse to prletel na moj blog.....ki ga prauzagotov ne spremla več velik ludi.....tak da....ampak nekom morem to povedat....k mi bo mogoče laži.....to vam povem nakonc...

ka je nouga?....obrnla sm list....v svojem romanu.....in na tem listu je napisanih že velik lepih stvari...ob robu pa so prečrtana imena tistih za ktere pravim da niso "tapravi". stara sm 19 let....in znam razmišlat s svojo glavo....ne bom se več ozirala na ostale....gledala bom na sebe...da bom jst dosegla tisto kar me bo nardil srečno....

ne maram da se mi hoče nekdo izkazovat z ne vme kakšnimi dejanji....si kar si..in zenim dejanjem ne boš spremenu svojga vtisa na mene....ne..nism oseba ku bo ponorela če boš meu 10krat več mišic ku ostali....nism oseba ki bi se stopila od tvoje prjaznosti.....mam mneje ki sm si ga ustvarla ko sm te spoznala......do zdje sm ga izpopolnjevala..in ga vrjetno zapečatla....dokler se ne bo zgodila res vlka stvar da gi ga spremenila...

še zdje nism pršla k bistu...nwm kje nej začnem.....ne vem konca....

ne maram da mi nekdo govori to.....dela drugo....mu razložim stvar.......mi da prau...potrdi moje besede kot pravilne....čez en dan mi javno pokaže tko imenovano kontro....ne ni kontra...ampak so neke besede ku me prau zabolijo.......

nwm....ugotovila sm da kr neki bluzim pa sploh ne vem povedat.....čutim..pa ne znma povedta občutku....eh..nwm....res nwm

če ne druga sm saj en post napisala po dougem cajtu.....očitno se bom mogla h kom drugem zatečt in mu probat obrazložt vso stvar...

to bi blo to..čeprua ni nč razločenga povedan...sam pač....sm zmedena...




sm samo ena izmed neštetih punc, na men ni nč posebnga.....živim,se smejem,jočem,občudujem,....