ko ti življenje prinese LIMONO,zaprosi za TEQILO,SOL in na koncu pokliči še mene.

sedim na gugalnici in opazujem male otroke ki se zaganjajo za žogo ter tekajo gor pa dol po zelenici...kje so ti časi, ko še nismo poznali laži, ko smo imel še čisto vest.....kje so časi ko nismo imeli težau v šoli, ljubezni, družini. kje so časi ko se ni tekmovalo za "popularnost" v družbi?
ni jih več....ni jih mogoče priklicat nazaj...življenje je ena sama vlka skrivalnica....

rada bi obrnla nou list ...ne gre, nimam dovolj poguma, nimam takega srca da bi koga s tem prizadela.....žrtvovala bom sebe, svojo srečo....mogoče se bom čez čas tepla po glavi....ampak življenje je igrca...v enem levelu izgubiš v drugem dobiš....

sem človek, en in edini, imam svoje želje, svoje cilje...vendar vse bolj dvomim v to da se mi bodo tiste najlepše sanje kda uresničle