...njej...

Ne bom te prosila več za nasmeh.

Ne bom prosila za besedo.

Ne bom kradla titrenutka depresije.

Ne bom ti uničevala veselja do samouničenja.

Ne bom tepomilovala.

Ne bom več tam blizu stala.

Naredila bom korak.

Korak naprej, dvanazaj.

Spet bom tam.

In vem, da spet bom čakala.

Čakala bom zaman.

Roke ne bomimela stegnjene, ne bom ti ponudila dlani.

Ne.

Če boš želela, boš prosila.

Čeboš hotela, se boš nasmehnila, spregovorila besedo.

Mogoče dve, ali tri.

In šele, ko boš odšla od tam nasmejana, se bom premaknila.

Verjetno ti še naprejsledila.