zadetek...

V življenju sem dolgo iskala le resnico, a ko sem jo našla, sem bežala pred njo.Težko vsako njeno trpela sem bodico, spoznala sem, da lažje mi šlo bo z lažjo.Zakrivala pred drugimi sem pravo lice, lagala vsem ljudem sem, ki sem jih poznala.
Preslišala vse v srcu svareče sem klice –zvestobi, poštenju sem vrednost jemala. Znala ceniti nisem iskrene ljubezni, užitkom cenenim sem prednost dajala, vse dokler – kot rešil bi zle se bolezni –po srečnem naključju sem tebe spoznal.
Bilo je, kot sonce bi oblake spodilo, kot žarki ognjeni tvoj grel je pogled! Laži morje v duši se je posušilo,ki v meni je obstajalo toliko časa. Kot blisk me zadelo je sladko spoznanje, da vsaka resnica še ne zaboli. Odkar sem v tvoji bližini, se mi zdi kakor sanje –resnica je le, da osrečuješ me ti. Če kdaj mi povzročal boš bolečine, sprejemal jih bom kot darilo z neba, saj rane srca slajše so od praznine,ki v duši le laž jo zapuščati zna.

rada te mam:)